I. vrst činu sa sinkronijskoga gledišća zapravo glagoli s nepravilnom konjugacijom, ali pokidob da pojedine grupe – razredi – imaju mnogo skupnoga, odredjene pravilnosti, moru se porediti u sedam podgrup – razredov, a ovi opet u jednu veću grupu – vrst.

Prvi razred

Infinitiv završava na - sti, prezentska osnova završava na t ili d (ple t -em, pre d -em).

Infinitivni završetak - sti je nastao disimilacijom dvih * tt (< *t+t, *d+t) npr. plesti < * plet+ti, presti < *pred+ti još u prahrvatskom razdoblju, u praslavskom jeziku. Da je infinitivna osnova završavala kot prezentska na t, d, vidi se u hstj. u aoristu (plet-oh, pred-oh), ar infinitiv i aorist imaju obično istu osnovu (ka se zato naziva infinitivno-aorisna osnova). Tomu razjednačivanju su mogli doprinesti i glagoli drugoga razreda, ki u osnovi imaju s (< s, z).

infinitiv plésti

prezent plètēm, plètēš, plètē, pletȇmo, pletȇte, plètū

imperativ plèti, plètimo/pletìmo, plètite/pletìte

prilog sadašnji pletȗći/plètūć

prilog prošli pletávši

pridjev radni plȇo, pléla, plélo, pléli, pléle, pléla

pridjev trpni plètēn, pletèna, neodr. v.

upleténi, upleténa, odr. v.

(kod osnovov na d ukràdjen, ukràdjena )

Složenice: splésti – splètēm; uplésti – uplètēm; zaplésti – zaplètēm i dr.

U pridjevu radnom javlja se alternanta osnove ple-, ka je nastala u prahrvatskom razdoblju, u praslavskom jeziku, kade su otpali t i d u grupa *tl, *dl, npr. pléla < *plet+la; préla < *pred+la. Tako i sjȇo, sjéla, krȃo, krála …

Drugi primjeri:

– s osnovom na t:

cvásti – cvàtēm... cvatȇmo... cvàtū – cvȃti, cvȃtimo, cvȃtite – cvȃo, cvála – pròcvān/pròcvāt, procvȃna/procvȃta > otcvásti – otcvàtēm; mésti – mètēm – mȇo, méla > pomésti – pomètēm; rásti – ràstēm – rástao, rásla, (z)ràšćēn, (z)rašćèna > odrásti – odràstēm; túći – tùčēm – túkao, túkla > pretúći – pretùčēm i dr.

– s osnovom na d:

bósti – bòdēm – bȏl, bóla > nabósti – nabòdēm – nabòdi, nabòdimo/ nabodìmo, nabòdite/nabodìte – nàbōl – nabòdjēn/nabódjen; krásti – kràdēm > ukrásti – ukràdēm – ukrȃdi, ukrȃdimo/ukradìmo, ukrȃdite – ukràdjen; (*pasti) > spásti – spàdēm... spadȇmo … spàdū – spȃdi, spȃdite – spȃo, spála – spàdjen, spàdjena; présti – prèdēm – prèdi, prèdimo, prèdite – prȇo, préla – uprèdēn, upredèno; sjésti – sjédem... sjédemo – sjédi, sjédite – sjȇo, sjéla

Posebnosti

a) Glagol jísti odstupa u obliki od ostalih glagolov ovoga razreda:
jísti – jȋm, jȋš, jȋ, jȋmo, jȋte, jȋdu/jìdū – jȋ, jímo, jíte – jȋo, jìla, jìli, jìle > najísti se – nàjīm se – nàjī se, najíte se – nàjīo se je, najìla se je – nàjīt, najȋta neodr. v. /najíti odr. v.

b) Kod glagola bósti – bòdēm došlo bi do stapanja dvih *oo u m. r. pridjeva radnoga bȏ < *boo, pak je u hstj. jedno o ispalo, a u ghkj. se je probilo pisanje bȏl.

c) Kod glagola rásti – ràstēm – rȃsti, rȃstimo, rȃstite – rástao, rásla se je poklopio završetak osnove st, ka se vidi u prezentu (i aoristu), sa st iz završetka infinitiva - sti ovoga razreda. U njegovom pridjevu radnom je, zvana za m. r. jd., otpalo osnovno t iz grupe * stl ( rasla < *rastla < *rast+la ).

Naglasak

a) U ovom razredu, a tako i u drugi razredi ove vrsti, slijedu uz neke po­seb­nosti skoro svi glagoli tipu, kot je predstavan u primjeru plésti v. § 602.

Pokidob da kod mnogih glagolov ove vrsti postoju odredjene posebnosti, mora se svaki glagol učiti posebno.

b) U kratko i dugosilazno naglašenom imperativu na -i, -imo, -ite postoju u prvom i drugom licu množine naglasne dublete, ke su zastupane u svi vrsti, zvana u VI. i VII., npr. rècite/recìte, grȋzimo/grīzìmo.

Drugi razred

Osnova završava na s ili z, npr. trés-ti – trèsēm, grís-ti – grìz-ēm (gristi < *griz+ti asimilacijom po zvučnosti ).

infinitiv trésti

prezent trèsēm... tresȇmo... trèsū

imperativ trèsi, trèsimo/tresìmo, trèsite/tresìte

prilog sadašnji tresȗći

prilog prošli tresávši

pridjev radni trésao, trésla

pridjev trpni (po)trèsēn, (po)tresèna

Složenice

potrésti – potrèsēm... potrèsū – potrésao, potrésla – potrèsi, potrèsimo/
potresìmo; natrésti – natrèsēm; pretrésti – pretrèsēm; strésti – strèsēm, utrésti – utrèsēm i dr.

Drugi primjeri:

nésti – nèsēm... nesȇmo... nèsū – nèsi, nesìmo – nésao, nésla > donésti – donésao, donésla – donèsēn/donèšēn, donesèna/donešèna; odnésti – odnèsēm; prenésti – prenèsēm; pásti – pàsēm... pasȇmo... pàsū – pȃsi, pȃsimo – pásao, pásla – (po)pášen, (po)pášena; grísti – grìzēm... grizȇmo … grìzū – grȋzi, grȋzimo – grízao, grízla > odgrísti – odgrízao, odgrízla – odgrìžen, odgrìžena i dr.

Glagoli s korijenom - vez, s kim nij jednostavnoga glagola, nego postoju samo prefigirani glagoli, npr. dovésti – dovèzēm … dovèzū – dovèzi, dovezìmo/dovèzimo – dovézao, dovézla – dovèzēn/dovèžēn, dovezèna/ dovežèna; odvésti – odvèzēm; prevésti – prevèzēm; zavésti – zavèzēm i dr.

Posebnosti

znéti – známem... známemo – znàmi, znàmimo/znamìmo – znȇo, znȇla

Glagol zlísti odstupa od drugih glagolov ovoga razreda naglaskom u pri­ dje­vu radnom: zlísti – zlìzem... zlìzemo – zlȋzi, zlȋzimo – zlìzao/zlízao, zlízla.

Treti razred

Infinitiv završava na -sti, osnova na p ili b, npr. tépsti – tèpēm, grépsti – grèbēm (u infinitivu je asimilacijom po zvučnosti b pred s(ti) prešlo u p : grepsti < * grebsti).

Infinitivni završetak - sti nastao je prema 1. i 2. r. (preuzimanjem cijeloga završetka -sti ili umetanjem s), da se izbignu grupe pt, bt (tepsti < *tep+ti, grepsti < *greb+sti < *greb+ti).

infinitiv grépsti

prezent grèbēm... grebȇmo... grèbū

imperativ grèbi, grèbimo/grebìmo, grèbite/grebìte

prilog sadašnji grebȗći

pridjev radni grébao, grébla

pridjev trpni (po)grèbēn

Složenice

izgrépsti – izgrèbēm; zagrépsti – zagrèbēm i dr.

Drugi primjeri:

– na p

tépst-i – tèpēm > stépsti – stèpēm; utépsti – utèpēm i dr.

– na b

dúpsti – dùbēm > izdúpsti – dùbēm; zépsti – zèbēm > prezépsti – prezèbēm... prezebȇmo … prezèbū – prezébao, prezébla – prezèbēn, prezebèna.

Četvrti razred

U infinitivu glagoli završavaju na - ći, osnova je na k ili g, npr. pèći – pèčēm, lèći – léžem.

Infinitivni završetak je nastao u prahrvatskom razdoblju, da bi se obašle grupe kt, gt (vjerojatno: pèći < *pek+ti, leći < *leg+ti).

infinitiv pèći

prezent pèčēm... pečȇmo, pečȇte, pèčū

imperativ pèci, pècimo/pecìmo, pècite/pecìte

prilog sadašnji pekȗći

prilog prošli pekávši

pridjev radni pékao, pékla

pridjev trpni pèčēn, pečèna

Složenice :

spèći – spèčēm – spèci, spècimo/specìmo, spècite/specìte – spékao, spékla – spèčēn, spečèna

Drugi primjeri:

– na k >

pèći – pèčēm; rèći – rèčēm … rečȇmo … rèčū – rèci, rècimo/recìmo, rècite/recìte – rèkāo, rèkla – rèčēn; sìći – sìčēm – sȋci, sȋcimo, sȋcite – síkao, síkla > odsìći – odsȋci – odsíkao, odsíkla – odsìčen, odsìčena; presìći – presìčēm – presìčen, presìčena; tèći – tèčēm … te­čȇmo … tèčū – tèci, tècimo, tècite – tékao, tékla – (i)stèčēn, (is)tečèna > pretèći – pretèčēm; utèći – utèčēm; túći – tùčēm... tučȇmo – tȗci – túkao, túkla – tùčen, tùčena > utúći – utùčēm i dr.

– s korijenom lik-, infinitiv na -lići, prezent na -ličē, npr.:

oblíći – oblìčēm – oblȋci, oblȋcimo, oblȋcite – oblíkao, oblíkla – oblìčen, oblìčena; preoblíći – preoblìčēm; vlíći – vlìčēm > navlíći – navlìčēm i dr.

Ti glagoli imaju dublete s infinitivom na -ući, prezent na -učē, npr.

oblíći/obúći – obùčēm; vlíći/vúći – vùčēm – vȗci – vúkao, vúkla – vùčen.

– na g

lèći – léžem... léžemo – lézi, lézimo – légao, légla > polèžān, poležȃna; vȑći – vȑžem – vȑzi – vȑgao, vȑgla > odvȑći – odvȑžem; zvȑći – zvȑžem i dr.

Sa -seći – nij jednostavnoga glagola, nego postoju samo prefigirani glagoli doséći – dosèžēm... dosežȇmo... dosèžū – dosèzi, dosèzimo – dosèžēn, dosežèna.

Posebnosti

Glagol mòći odstupa u prezentu od ostalih: mòći – mórem... móremo... móru – mògāo, mògla > pòmoći – pomórem – pomòzi, pomòzite/pomozìte – pomógao, pomógla – pomóren/pomórena i dr.

Peti razred

Prezentska osnova sa n ili m, infinitivna na e (infinitiv na -eti), npr.:

infinitiv najéti

prezent nájmem... nájmemo... nájmu

imperativ nȃjmi, nȃjmimo/n ājmìmo, nȃjmite/nājmìte

prilog prošli najévši

pridjev radni nájeo, nájela

pridjev trpni nàjēt, najȇta

infinitiv zéti

prezent zámem... zámemo... zámu

imperativ zàmi, zàmimo/zamìmo, zàmite/zamìte

prilog prošli (u)zévši

pridjev radni zȇo, zȇla

pridjev trpni zȇt, zȇta

Drugi primjeri:

– s e/n,

kléti – kùnem... kùnu – klȇo, kléla, pròklēt, proklȇta.

S korijeni če/čn, pe/pn, je/jm, že/žm nij jednostavnih glagolov, nego postoju samo prefigirani glagoli, npr.:

načéti – náčnem – nàčni, nàčnimo/načnìmo, nàčnite/načnìte; počéti – póčnem – pòčni – póčeo, póčela, póčeli – pòčēt, počȇta; odnéti – odná­ mem – odnàmi – òdnēo, odnéla/ódneo, ódnela – òdnēt, odnȇta i dr.

– e/m

najéti – nájmem > zaujéti – zaújmem – zaȗjmi, zaȗjmite – zàujeo, zà­ ujela; užéti – úžmem – ùžmi, ùžmimo, ùžmite – úžēo, úžela – ùžēt, užȇ­ta; znéti – známem – znàmi, znàmite – znȇo, znȇla – znȇt, znȇta i dr.

Posebnosti

Glagol nàduti ima prezent prema II. vrsti: nàduti – nadúnem v. § 620.

Šesti razred

Osnova je na r ili l/lj, npr.:

mríti – mrȇm, otpríti – òtprēm; kláti – kóljem, mlíti – méljem.

infinitiv mríti

prezent mrȇm, mrȇš, mrȇ, mrȇmo, mrȇte, mrȗ

imperativ mrì, mrìmo, mrìte

prilog sadašnji mrȇći

prilog prošli umrívši

pridjev radni mȓo, mȓla, mȓlo, mȓli, mȓle, mȓla

pridjev trpni (ùtṝt/utáren)

Složenice

umríti – ùmrēm, ùmrēš … umr ȇ mo … ùmrū – ùmri, ùmrimo/umrìmo, ùmrite/umrìte – úmro, úmrla > pomríti – pòmrēm i dr.

Glagoli su :

– s r

mríti – mrȇm; tȑti – tárem(o) – tàri, tàrimo/tarìmo, tàrite/tarìte – tarȗći – tȓt/táren > ùtrti – utàri – útro, útrla i dr.

Glagoli s -driti, -priti ne postoju kot jednostavni, nego samo prefigirani, npr.:

ùdriti – údrim – ùdri, ùdrimo/udrìmo, ùdrite/udrìte – ùdrīo;
otpríti – òtprēm... otprȇmo... òtprū – òtpri, òtprimo/otprìmo, òtprite/otprìte – ótpro, ótprla – òtpṝt, otpȓta > zapríti – zàprēm i dr.

– s l/lj

klàti – kóljem – kòlji, kòljimo/koljìmo, kòljite/koljìte – koljȗći – klȃo, klála – klȃn (zàklān), (za)klȃna > zàklati – zakóljem;
mlíti – méljem – mèlji... mèljite/meljìte – mlȋo, mlìla – meljȗći/mèljūć – mlívši > sàmliti – saméljem;
slàti – šáljem – šàlji, šàljimo/šaljìmo, šàljite/šaljìte – slȃo,
slála – (pò)slān, poslȃna > pòslati – pošáljem i dr.

Posebnosti

Glagoli s -kriti imaju dubletne oblike. Imperativ prema 6. r., a za prezent se preporučaju obliki 7. r., npr.: otkríti – otkrìjēm – òtkri, òtkrimo/otkrìmo, òtkrite/otkrìte – òtkṝt, otkȓta/òtkrt, otkȑta.

Sedmi razred

Osnove su na i ili u, npr. bìti – bìjem, čùti – čùjem.

infinitiv pìti

prezent pìjēm, pìjēš, pìjē, pijȇmo, pijȇte, pìjū

imperativ pȋj, píjmo, píjte

prilog sadašnji pijȗći

prilog prošli (s)pívši

pridjev radni pȋo, pȋla, pȋlo, pȋli

pridjev trpni (s)pȋt, (na)pȋta

Složenice

nàpiti – napìjēm se – nàpīj se, napíjte se – nápio se je, nápila se je – nàpīt, napȋta; òpiti – opìjēm; ùpiti – upìjēm; zàpiti – zapìjēm i dr.

Drugi primjeri:

– s i

bìti – bìjem – (z)bȋt, (z)bȋta > prèbiti – prebìjem – prèbīt, prebȋta; ùbiti – ubìjem; brìti – brìjem > pòdbriti – podbrìjem; kríti – krìjem – krȋj – krȋo, krȋla – (s)krȋt, (s)krȋta > pokríti – pokrìjēm; líti – lìjēm – lȋj > nalíti – nalìjēm – nàlīj, nalíjte; *mìti – mìjem > ùmiti – umìjem – ùmīt, umȋta; šìti – šìjem – šȋo, šìla – zàšīt > zàšiti – zašìjem; štáti – štȇm – štì, štìmo, štìte – štȃo, štála > prèštati – prèštēm … preštȇmo … prèštū – prèšti, prèštimo/preštìmo, prèštite/preštìte – préštao, préštala – prèštān, preštȃna; víti – vìjem > zàviti – zavìjem – zàvīt i dr.

– s u

čùti – čùjem – čȗj, čújmo, čújte – čȗo, čùla > dočùti – dočùjem – dòčūt, dočȗta; *uti – ujem > òbuti – obùjem – òbūj, obújmo, obújte – òbūo, obùla – òbūt, obȗta; plúti – plùjēm – plȗj, plújte – plȗo, plȗla > preplúti – preplùjēm; rúti – rùjēm > zarúti – zarùjēm – záruo, zárula i dr.

Posebnosti

Glagoli na -spiti (kod kih postoju samo prefigirani obliki) i glagoli dòbiti i nàditi imaju prezent i imperativ prema II. vrsti:

dòspiti – dospénem – dospéni – dòspīo, dospìla – dospívši;
dòbiti – dobénem – dobéni – dóbio, dóbila – dobénut, dobénuta; nàditi – nadénem – nadéni – nàdīo, nadìla – nadénut, nadénuta/nàdīt, nadȋta

Uza to moru prvi dva glagoli imati prezent i imperativ i po IV. vrsti:

dòspiti – dòspīm – dòspi, dospìte > prìspiti – prìspīm; dòbiti – dóbim – dòbi, dòbite/dobìte, dòbimo/dobìmo – dóbio, dóbila – dòbīt, dobȋta

Glagol naùditi se konjugira skoro isključivo po IV. vrsti:

naùditi – naùdīm – naȗdi, naȗdite – naùdīo, naudìla

Druga vrst